Sermon: “KAT REZON AKOZ BONDYE PE SEKUD LAMERIK EK LEMONN”
Levennman Lapel Revey
Mersi. I en loner pou la tanto — sirtou dan sa moman kritik dan listwar Lanmerik, e dan listwar lemonn.
plizyer milye lannen pase, atraver profet Ebre Hagai, Bondye ti dir nou ki i ti pe al fer — ki i ti pe al sekwe nou. “Parski la sa ki Senyer liniver i deklare: Ankor enn fwa dan en pti pe letan, mon pou sekwe lesyel ek later, lanmer ek later sek. mon pou sekwe tou bann nasyon.... Mon pe al sekwe lesyel ek later. Mon pou ranvers bann tronn bann rwayonm e detri pwisans bann rwayonm bann nasyon.’” (Agai 2:6-7, 21-22)
Se sa ki profesi Labib i ete – en lentersepsyon sorti dan lespri sa Bondye liniver ki konn tou e ki vwar tou....en rapor letan sorti dan lavenir....en lavertisman tanpet sorti dan lavenir — pa pour ki nou per, me pour ki nou ava eveye e pare e fidel e mars pros avek Zezi ler bann tanpet i vini.
eski ou rapel kote ou ti ete le 11 Septanm 2001? eski ou rapel ki mannyer ou ti santi ler ou ti vwar Pentagon pe brile, bann debri ki pe brile dan Pennsylvania, sa de latour pe enploze? pa depi Pearl Harbor ki bokou Ameriken in ganny touye dan en sel latak – plis ki 3,000 sa zour. personn parmi nou pa pou zanmen oubliy sa zour — ni nou devret.
Bondye pa ti fer 9/11 arive....bann fanatik ki ti devoue avek bann fo lansennyman Islam Radikal ti fer 9/11 arive....me Bondye Vre e Vivan — Bondye Labib — les li arive pou sekwe Lanmerik.... pou ganny nou latansyon....pou revey nou.
mon anvi demann ou serten kestyon tanto anmezir ki nou reflesir lo 9/11, anmezir ki nou reflesir lo leta nou linyon, e leta legliz, isi e atraver lemonn: lo sa lanniverser 9/11, eski ou moralman e spirityelman pli byen di-z-an pase? eski ou fanmir? eski ou legliz?
la i en moman apropriye pou fer en lodit spirityel — pou evalye ki mannyer ou pe fer moralman e spirityelman, ki mannyer ou fanmir pe fer, ki mannyer ou kongregasyon pe fer. di-z-an pase, bondye ti sekwe nou – kestyon se: eski nou ti pe ekoute?
dan liv Ebre nou lir: “Fer sir ki zot pa refiz sa enn ki pe koze. Annefe, si sa bann ki pa'n sape ler zot ti refiz sa enn ki ti averti zot lo later, pa pou pli mwens sap nou ki'n rezet sa enn ki'n averti zot depi lesyel. e son lavwa ti sekwe later sa letan, me aprezan i'n promet, an dizan, ‘Ankor enn fwa mon pou sekwe non selman later, me osi lesyel.” Ebre 12:25-26)
nou Senyer Zezi Kri — pe asize avek son bann disip lo montanny Pye Zoliv an Zerizalenm — ti osi averti dan Matye 24 ki nou pou ganny sekwe dan bann dernyen zour, sa bann zour ki anmenn ver retour Zezi. Zezi ti dir: “Soley pou vin fernwanr, lalin pou nepli donn son lalimyer, bann zetwal pou sorti dan lesyel pou tonbe e pwisans lesyel pou sekwe.” e apre, ler zonm pa ti pe ekspekte, Zezi ti dir, “siny Fis-de-Lonm pou aparet dan lesyel, e apre tou bann tribi lo later pou plere, e zot pou vwar Fis-de-Lonm pe vini lo nyaz lesyel avek pwisans ek gran laglwar. ( Matye 24:29-30 )
Lanmerik ti ganny sekwe le 11 Septanm. Ozordi, Bondye pe sekwe nou ankor.
nef dan dis siklonn pli ser – pli ser – dan listwar Lanmerik in arive depi 9/11. pli pir ti siklonn Katrina ki ti preski detrir en lavil Ameriken e ti kout $108 bilyon.[i] siklonn Irene pou probableman ganny klase dan premye senk e in fer 2011 lannen pli pir dan listwar Lanmerik pou bann dezas natirel, avek dis katastrof separe ki kout $1 bilyon ou plis.[ii] sa lannen, nou'n vwar pli move lepidemi tornad dan preski en demi syek.[iii] bann pli move dife dan listwar Texas – dan milye bann pli move lasesres dan listwar leta.[iv] pli gro tranblemandter lo lakot les depi 1875.[v] pli gro tranblemandter dan Colorado depi 1882. Anmenmtan, nou lekonomi pe ganny sekwe ziska son fon.
42,000 lizin Ameriken in fermen depi 9/11.[vi] katorz milyon Ameriken in perdi zot lanplwa zis dan sa detrwa lannen ki'n pase. Plizyer milyon fanmiy in perdi zot lakaz. Washington pe fer marse kart kredi nasyonal pou demar nou lekonomi, me i pa pe marse. nou det federal i aprezan plis ki $14 trilyon – sa i trilyon avek en “t.” i difisil pou mazin sa kantite larzan. me met li koumsa: si nou ti pou pey en dolar par segonn sak erdtan sak zour sak mwan pou pey nou det nasyonal, i ti pou pran nou plis ki 32,000 lannen zis pou pey $1 trilyon – me nou annan plis ki $14 trilyon det.