Od Prve Mojzesove knjige do Razodetja je Sveto pismo polno opozorilnih znamenj in Bog jih je namenil odvrniti ljudi od neizogibne Božje jeze, če bodo ljudje nadaljevali greh. Skozi Sveto pismo v različnih okoljih in z različnimi frazami in besedami Bog opozarja ljudi. Ker nam Stara zaveza pravi, da Bogu ni v veselje smrt hudobnih, nam Nova zaveza pravi, da Bog ne želi, da bi kdo poginil, ampak da bi vsi prišli k kesanju, in ker to ni namen Boga in stvarjenje človeka, da bi moral biti človek obsojen na pekel, Bog nato skozi vse svoje razodetje še naprej opozarja ljudi. In ko pridemo do 3. poglavja Hebrejcem, vrstice od 7 do 19, imamo le še eno Božje opozorilo neodrešenim ljudem – ljudem na grešni poti – naj se obrnejo na Jezusa Kristusa, preden bo prepozno.
Zdaj pa naj vam dam samo nekaj ozadja v zvezi s tem jasnim imperativom, ki ga najdemo v teh verzih. Kot se spomnite, je bila knjiga Hebrejcem napisana judovski skupnosti – judovski skupnosti, ki so jo obiskali nekateri prvi apostoli in preroki in pod pridiganjem teh apostolov in prerokov slišali evangelij. Nekateri so verovali v odrešenje. Drugi so verovali, vendar se temu prepričanju niso zavezali in so viseli na robu verovanja, vendar se niso bili pripravljeni zavezati zaradi strahu pred preganjanjem in ljubezni do lastnega greha. Potem tretja skupina sploh ni bila prepričana in so bili tam.
Torej, ko pogledamo Pismo Hebrejcem, se moramo spomniti, da je napisana z mislijo na vse tri skupine. Del tega je namenjen prav tem novim kristjanom. Deli tega so usmerjeni na tiste nekristjane, ki v resnici ničesar ne sprejemajo, deli tega – ta del, na primer – pa so usmerjeni na tiste nekristjane, ki imajo intelektualno razumevanje, ki poznajo evangelij in ki držijo prav na robu odločitve. In ta odlomek, do katerega prihajamo nocoj, je eden tistih kritičnih odlomkov, s katerimi hoče Sveti Duh močno in nadnaravno udariti vsakogar, ki visi na robu vere v Jezusa Kristusa in se tej veri še ni zavezal.
In veste, takih ljudi je veliko. Veliko je ljudi, ki so se intelektualno odzvali na evangelij. Verjamejo, vendar se tej veri nikoli niso zavezali. Nikoli niso šli vse do predanosti Jezusu Kristusu, ga sprejeli kot Odrešenika in Gospoda, se pokesali svojih grehov in se popolnoma in z vsem srcem obrnili k njemu. In naj pohitim z dodajanjem, da spoznati resnico in je ne sprejeti človeku prinese hujšo sodbo kot če je res ne pozna v celoti in je ne sprejme.
Bog ne misli, da ste mu naredili uslugo samo zato, ker vam je všeč njegov evangelij. Pravzaprav, če to slišite in poznate in se intelektualno povzpnete do tega, a nikoli ne predate svojega srca temu, potem bo maščevanje in Božja sodba nad vami veliko hujša, veliko hujša od tiste nad tistimi, ki komaj slišal celo vsebino evangelija. In komur je veliko dano, se veliko zahteva.
In tako so vrstice od 7 do 19 potem opozorilo Svetega Duha tistemu, ki pozna evangelij, ki pozna resnico, vendar se zaradi ljubezni do greha in strahu pred preganjanjem ali kar koli že, ni zavezal resnici, da ve, da je resnično. Kot da gori v hotelu in ste v desetem nadstropju, gasilci spodaj pa kričijo: "Skoči!" ker je mreža na voljo morda na nižji strehi, približno v petem nadstropju. In pogledaš skozi okno in res ne moreš ugotoviti, ali bi se moral zaupati tem gasilcem ali ne. Toda ogenj se premika po stanovanju in nimate veliko izbire. Toda namesto da bi zaupali gasilcem in skočili ven, vas skrbi, ali bi lahko obdržali svoje imetje, zato jih zgrabite v upanju, da vam bo uspelo tako, da stečete nazaj in se spustite po stopnicah, in požreš v ognju.
No, če želite ta odlomek postaviti v ta kontekst, je to Sveti Duh, ki na ves glas reče: "Skoči!" To so verzi od 7 do 19. Niste vedeli, kajne? To je Božji Duh, ki se premika v teh srcih in govori tistim, ki poznajo resnico, vendar zaradi svoje ljubezni do svojega premoženja ali zaradi lastne osredotočenosti na lastne sposobnosti in lastne načrte iščejo lasten pobeg , in ugotovijo, da ni pobega, razen če skočite v popolni veri in se zavežete Jezusu Kristusu.
Pisec Hebrejcem se zelo boji za te Jude, ker so slišali evangelij.
