Danes zjutraj v naših Biblijah preberemo sedemindvajseto poglavje Matejevega evangelija. Prišli smo do razdelka od 27. do 44. vrstice, odseka, s katerim se bomo ukvarjali ta in naslednji teden, ko bomo preučevali križanje Gospoda Jezusa Kristusa. Pred mnogimi leti je Frederic Farrar napisal Kristusovo življenje. In v svojem pisanju Kristusovega življenja ima del, ki bi vam ga rad prebral kot okvir za naše razumevanje odlomka, ki je pred nami.
"Zdi se, da smrt zaradi križanja vključuje vse, kar lahko imata bolečina in smrt od grozljivega in srhljivega. Omotičnost, krči, žeja, stradanje, nespečnost, travmatična vročina, tetanus, sram, razglasitev sramu, dolgotrajno mučenje, groza pričakovanja, usmrtitev neoskrbljenih ran, vse se okrepi do te mere, da jih je mogoče vzdržati Raztrgane žile in zdrobljene kite so se zaradi izpostavljenosti postopoma utripale. postopoma se jim je dodal nevzdržen napad pekoče in divje žeje, in vsi ti fizični zapleti so povzročili notranje vznemirjenje in tesnobo, zaradi česar je obet smrti same, smrti, neznanega sovražnika, ob čigar približevanju se človek običajno najbolj zgrozi, nosil vidik slastne in izvrstne sprostitve.
Ena stvar je jasna iz tega, kar je rekel Ferrar in kar vemo o križanju, in to je naslednje: pri križanju nikogar ni zanimala hitra in neboleča smrt. Nihče se ni ukvarjal s kakršno koli ohranitvijo človeškega dostojanstva. Prav nasprotno. Križarji so si prizadevali za mučno mučenje popolnega ponižanja, ki presega vse druge načrte za smrt, ki si jih je človek kdaj izmislil. In takšno je bilo mučenje, ki ga je naš Gospod Jezus Kristus prestal za nas – za nas.
Vemo, da je Kristusovo križanje vrhunec odrešitvene zgodovine. To vemo. Je osrednja točka Božjega namena odrešenja. Vse doseže vrhunec na križu, kjer Gospod nosi grehe sveta in zato daje odrešenje vsem, ki verujejo. In v nekem smislu je križ vrhunec Božjega načrta in kaže milost, usmiljenje in dobroto, prijaznost in ljubezen Boga kot noben drug dogodek v zgodovini. Edina največja manifestacija Božje ljubezni in milosti je vidna na križu. In tako bi lahko šli k besedilu o križu in se v celoti osredotočili na Božje samorazodetje ljubezni in milosti na križu. Zdi se mi, da je to večinoma namen Janezovega evangelija. Kot piše Janez o križu, je vedno z božjega vidika. Pokaže, da je to izpolnitev prerokbe, da je Božji načrt na dobri poti in Božji načrt po urniku. Gledamo Janezov evangelij in beremo poročilo o križanju in smo navdušeni nad čudežem Božje slave, milosti in ljubezni v smrti Jezusa Kristusa.
Vendar to ni Matejev namen. Matej se križu približa s povsem nasprotne strani. Matej križanja ne opisuje s stališča božje dobrote, ampak s stališča človeške hudobije. In Matejev evangelij se osredotoča na to, kako hudobni so ljudje in koliko smrt Jezusa Kristusa dokazuje hudobijo človeškega srca. In rekel bi, da kot je smrt Jezusa Kristusa na eni strani največje razodetje Božje ljubezni in milosti, je na drugi strani največje in najvišje razodetje umazanosti in hudobije človeškega srca. Torej imate dve pravzaprav nasprotujoči si resnici, monumentalno razkriti v tem enem dogodku. In tako je v 2. poglavju Apostolskih del, ko Peter pridiga na binkošti, pravi, da je Bog to odredil, vendar ste vi s hudobnimi rokami to uresničili.
In ko pogledamo Matejev evangelij, ne bomo toliko videli križanja s strani Božje milosti in ljubezni, kot s strani človekove oskrunjenosti in hudobije. To je hudobija, ki ji ni para. In če je kdaj kje vidna prerokba in izjava Jeremija 17:9, kjer je rekel: »Človekovo srce je nadvse zvijačno in hudo hudobno,« je to tukaj, na tem mestu. To je edini največji dokaz resničnosti te izjave.
Ni tako, kot da se hudobija ni pojavila v Kristusovem življenju pred tem, saj se je. Hudobija ga je poskušala ubiti ob rojstvu. Poskušalo je diskreditirati Njegov nauk. Poskušalo je ustaviti njegove čudeže. Končno je hudobija poskrbela za njegovo obsodbo na smrt s kršitvijo vseh meril pravičnosti v judovskem in poganskem svetu. Hudobija Ga je že izdala.
Pridiga: Želim, da kot otroci danes stojite na svetu in držite luč
Uvod Pismo Filipljanom je zadnje Pavlovo pismo cerkvi. Piše jo iz zapora v Rimu. V Pismu Filipljanom 2,6-11 smo poslušali sv. Pavla, ko je začel pesem. Ta odlomek celo imenujemo "filipovska himna". Pavel spodbuja Filipljane, naj skrbijo drug za drugega, naj se postavijo drug pred drugega v vrsto. Ustavi se in pomisli sam pri sebi: "Potrebujem ilustracijo tega," in rekel je: "Pomisli na Jezusa Kristusa." In potem začne pesem. Pravi: "Jezus Kristus, ki je bil v podobi Boga, samem bistvu Boga, je menil, da se ni treba oprijeti te enakosti in se je izpraznil, ter prevzel nase podobo, bistvo služabnika, in postal pokoren celo do smrti, smrti na križu." V pesmi je to nekakšen spust, ko se premikate navzdol proti grozi križa. V Jezusu Kristusu je sam Bog, Sin, prevzel služabništvo in se izpraznil ter prišel na križ. Zato je Bog Oče Jezusa zelo povzdignil. Jezus je ime nad vsakim imenom, da bi se ob Jezusovem imenu pripognilo vsako koleno v nebesih in na zemlji in pod zemljo in vsak jezik priznal, da je Jezus Kristus Gospod v slavo Boga, Očeta. Ta hvalnica pripoveduje o Božji ljubezni, ki jo vidimo kot dogodek, ki se zgodi. V Novi zavezi ljubezen ni ideja, ljubezen ni teorija, ljubezen je nadvse dogodek. To se je zgodilo na Križu. Takrat se je Jezus poistovetil z nami in razorožil moč naših grehov, razorožil moč same smrti, ko jo je vzel, in razorožil moč hudiča. In to je dogodek, ki se je zgodil na križu, in to nam potrjuje Pavel v tej veliki hvalnici. kaj sledi Kaj temu sledi? To so besede, ki sledijo. (Beri Filipljanom 2:12–13.) Naj vas opozorim na nekaj zelo zanimivih besed v tem stavku. Začne z besedami: "Kot ste me vedno ubogali v moji navzočnosti, me zdaj ubogajte v moji odsotnosti," je odsoten od njih, zdaj je v rimski ječi. Naj vam povem o besedi "ubogati." Beseda "obey" zveni na pamet in suženjsko, ko slišimo angleško besedo "obey". Beseda, ki je dejansko uporabljena tukaj in jo je RSV prevedel kot "ubogati", je dobesedno v grščini beseda "poslušati". poslušaj In to mi je bolj všeč, ker ohranja tvojo svobodo. In pravi: "Kot si me vedno poslušal, ko sem bil s teboj, tudi ko sem odsoten, me poslušaš." Zanimivo je, da je beseda, ki je v hebrejščini prevedena kot "ubogati", enaka, je tudi beseda za "poslušati". To je velika hebrejska beseda shema.V 5. Mojzesovi knjigi imamo stavek, s katerim se začne sveto bogoslužje v sinagogi. "Poslušaj, o Izrael, en Bog je, ki ga boš častil, en Bog in nobenih drugih bogov pred teboj." Uvod Desetih zapovedi s šemo. Pravzaprav, starši, ko je Pavel našim sinovom in hčeram rekel: "Otroci, ubogajte svoje starše," je dejansko uporabil isto besedo. "Otroci, poslušajte svoje starše." To mi je bolj všeč. To pomeni, da obstaja tudi možnost pogajanja. "Poslušaj svoje starše, poslušaj jih." In starši, to je boljša beseda. Ne reci: "Ubogaj me." Reci: "Poslušaj me." To je bolje, ker pomeni svobodo osebe, ki vas posluša. To pomeni njihovo lastno integriteto. Prav tako pomeni, da poteka dialog in da obstaja odnos. Delujte po svoji veri Pavel nadaljuje z zelo znanim stavkom: "S strahom in trepetom si prizadevajte za svoje odrešenje, kajti Bog deluje v vas, da hočete in delate svojo dobro odločitev." Še eno stvar moram opazovati pri vas in to je jezikovni red. Veste, da so jeziki različni, vsi jeziki na svetu. Razlike močno vplivajo na to, kako razumete stavek. Naj vam povem primer. V nemščini je glagol v stavku na koncu namesto na začetku stavka. To močno vpliva na nemški jezik. Zaradi tega je nemški jezik zelo natančen jezik. Ni čudno, da je to jezik znanstvenikov, saj je prav zaradi te edine jezikovne zanimivosti glagol na koncu stavka. Dal ti bom primer. Recimo, da pošljete svojega sina ali hčer, ali svojo mamo, ali svojega moža, ali ženo, v trgovino, da nekaj vzamete; nemški stavek bi se glasil takole: "V trgovino, kruh, mleko, brez impulzov, pojdi!" Glej glagol je na koncu. Ta seznam si zapisujete skrbno, še posebej del "predmetov brez impulzov". Končno slišite ključni glagol, "pojdi." Vidite, tako razmišlja znanost. Najprej zberete vse podatke, nato pa še glagol. "Pojdi!" Zdaj je angleščina drugačna. Glagoli v angleščini so na splošno na prvem mestu. In to ima svoje prednosti. Zaradi tega je naš jezik visokoaktiven jezik. Vendar obstajajo slabosti. Na primer, rečete: "Draga, pojdi v trgovino, bi?" In potem sem že pred vrati. vidiš? Ker sem že slišal akcijski glagol.
