Povzetek: Ena od "skrivnosti" življenja v Kristusu ni lažno trditi, da smo svetost, temveč vedeti, da se lahko spopademo z vsemi svojimi grehi tako, da jih priznamo in slišimo, da nam je odpuščeno. Življenje v odpuščanju ... v Kristusu
Lukež 7:36–8:3
† V JEZUSOVEM IMENU †
Dan vam je dar usmiljenja, ljubezni in miru od Boga, našega Očeta, in našega Gospoda Jezusa Kristusa. S tem darilom je svoboda za resnično življenje!
* Huda teža greha ... in neuspeha
Ko sedi tam in posluša, ga besede, ki jih sliši, začnejo udariti naravnost v trebuh. Njegovo telo se začne napenjati in se le malo potiti, medtem ko ga skušajo preplaviti občutki krivde in sramu ter povzročijo prihodnjo paniko. Besede, izrečene mehko in nežno, so močnejše, kot jih lahko prenese, ko se soočijo z njim, kot da bi videle v njegovo lastno dušo.
Postavlja se vprašanje: "Kateri od njih ga bo imel bolj rad?"
Simon, ko sliši vprašanje, ki ga muči, najde domnevno vrzel, nekaj, kar mu bo omogočilo, da se bo še malo skrival, ne zavedajoč se, kaj bo zamudil. Njegov odgovor poskuša zakopati krivdo in zakopati sramoto. "Tisti, predvidoma, za katerega je odpisal večji dolg."
Pritisk je še vedno prisoten in morda se začne, ko sliši, kako Jezus odpušča grehe ženi, bolj spraševati o svojem grehu, še posebej o tistih grehih, ki so skriti, zakopani, ko se poskuša ločiti od njih. Vrste grehov, za katere se bojite ljudi, za katere vedo, da ste jih storili, kot se bojite spopadanja z njihovimi večnimi posledicami. Ali se je v Simonovih čevljih spraševal, ali bi si kdo upal vprašati, kako lahko takšna ženska svobodno stopi v Simonovo hišo? Ali pa bi se kdo vprašal, kako se je tako zavedal, kakšna ženska je?
Ko je Simon poskušal zmanjšati svoje grehe, bi pogrešal veselje, ki bi ga poznala gospa, pogrešal bi blagoslov miru in še veliko več. Glede na to, in to se bo slišalo nenavadno, si želim, da bi vsi bolj posnemali damo dvomljive narave, kot tistega, ki se je razglasil za vernega človeka.
* 10% iluzija
Ko gledam Simonov odgovor, v njem nekaj manjka srčnosti. Zneska sta pravzaprav oba znatna – 50 denarijev je približno 10-tedenska plača družine s srednjim dohodkom, 500 pa približno 2-letna plača. Simon odgovori pravilno in Jezus mu bo pokazal, da ima prav, tako da bo Simonu pokazal svoj odgovor v primerjavi.
Simon ne vidi svojega greha tako pomembnega kot njen, ali vsaj grehov in dolga, ki jih bo tudi javno priznal. Z veseljem bi priznal, da je za desetino toliko grešnik kot ona, saj to ni tako slabo.
Takšen je problem greha, bolj ko živimo v njem, bolj ne dojemamo resnega vpliva, ki ga ima na naša življenja. Bolj kot se predajamo grešnemu življenjskemu slogu, bolj nas to ne moti, medtem ko nas drugi grehi bolj motijo.
Naša resničnost se na novo definira, ko greh postane norma, ne tisto, pred čimer želimo pobegniti, pred katerim želimo biti zaščiteni, in za Simona je bilo tako. Ni mogel videti, kako velika je Božja ljubezen do njega, ker je bil osredotočen na globino greha nekoga drugega. Zlahka želimo svoje grehe primerjati z grehi drugih, kot da smo nekako boljši. Mislimo, da je naš greh samo igranje v primerjavi s posiljevalci, morilci, prešuštniki in politiki.
Greh pa ni v tekmovanju, kdo je lahko najsvetejši. Gre za odnos – in na to se Jezus osredotoča, ko pravi, kdo bo najbolj ljubil. To je tisto, kar Simon spregleda – dejstvo, da je zadolžen – tudi če noče priznati višine dolga. Tudi če je njegova stopnja greha 10 % količine greha dame, je še vedno grešnik.
Še vedno potrebuje Odrešenika ... tistega, ki ga bo rešil vseh njegovih grehov.
In medtem ko on preračunava odstotke in bruto težo tega, kar ga stiska ... ona najde odpuščanje ...
* 100 % rešitev
V pismu svojemu prijatelju in učencu Phillipu Melancthonu je Luther nekoč zapisal, da če nameravate grešiti, grešite pogumno. Mnogi so ta citat vzeli iz konteksta in ga uporabili kot izgovor, da počnejo, kar hočejo. Toda Luthrov citat je bil narejen v kontekstu živega življenja. Da bi se morali s svojimi grehi soočiti neposredno, namesto da bi se izpostavili in jih ignorirali. Tukaj je celoten citat:
Če ste oznanjevalec milosti, potem pridigajte pravo in ne fiktivno milost; če je milost resnična, moraš nositi pravi in ne izmišljeni greh. Bog ne odrešuje ljudi, ki so samo namišljeni grešniki. Bodi grešnik in greši pogumno, a še bolj pogumno veruj in se veseli Kristusa, saj je zmagovalec nad grehom, smrtjo in svetom.
Ko je gospa klečala in ko so njene solze prelivale Jezusove noge, se je ukvarjala s pravim grehom. Po judovskem zakonu bi dotik nekoga, ki je tako nemoralen, naredil tistega, ki se ga je dotaknil, nečistega, a kljub temu ji je Jezus dovolil, da se ga dotakne, in še več bi ji podelil milost, pravo milost, ki bi z nje odstranila njen greh in ga poslala stran.
